Recital 33 AI Act

id="rct_33">

(33)

Zato bi bilo treba prepovedati uporabo teh sistemov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, razen v izrecno naštetih in ozko opredeljenih primerih, ko je uporaba nujno potrebna za dosego pomembnega javnega interesa, katerega pomen prevlada nad tveganji. Gre na primer za iskanje nekaterih žrtev kaznivih dejanj, vključno s pogrešanimi osebami, nekatere nevarnosti za življenje ali fizično varnost oseb ali varnost pred terorističnim napadom ter lokalizacijo ali identifikacijo storilcev ali osumljencev kaznivih dejanj, navedenih v prilogi k tej uredbi, kadar je za ta kazniva dejanja v zadevni državi članici predpisana zgornja meja zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, najmanj štiri leta in so v pravu te države članice opredeljena. Tak prag za zaporno kazen ali ukrep, vezan na odvzem prostosti, v skladu z nacionalnim pravom prispeva k zagotavljanju, da je kaznivo dejanje dovolj hudo, da bi lahko upravičilo uporabo sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času. Poleg tega seznam kaznivih dejanj iz priloge k tej uredbi temelji na 32 kaznivih dejanjih, naštetih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ (18), ob upoštevanju, da so nekatera od teh kaznivih dejanj v praksi verjetno pomembnejša od drugih, saj bi bila lahko uporaba biometrične identifikacije na daljavo v realnem času predvidoma potrebna in sorazmerna v zelo različnem obsegu za praktično izvajanje lokalizacije ali identifikacije storilca ali osumljenca različnih navedenih kaznivih dejanj ter ob upoštevanju verjetnih razlik v resnosti, verjetnosti in obsegu škode ali morebitnih negativnih posledic. Neposredna grožnja za življenje ali fizično varnost fizičnih oseb bi tudi lahko bila posledica resne motnje v kritični infrastrukturi, kot je opredeljena v členu 2, točka 4, Direktive (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta (19), kadar bi okvara ali uničenje take kritične infrastrukture povzročilo neposredno grožnjo za življenje ali fizično varnost osebe, med drugim tako, da bi močno škodilo zagotavljanju osnovne oskrbe prebivalstvu ali izvajanju temeljne funkcije države. Poleg tega bi morala ta uredba organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, organom mejne kontrole, organom, pristojnim za priseljevanje, ali azilnim organom še naprej omogočati izvajanje ugotavljanja identitete v prisotnosti zadevne osebe v skladu s pogoji, ki so za tako ugotavljanje določeni v pravu Unije in nacionalnem pravu. Predvsem bi morali imeti organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, organi mejne kontrole, organi, pristojni za priseljevanje, ali azilni organi možnost, da za identifikacijo oseb, ki med ugotavljanjem identitete tako ugotavljanje zavrnejo ali ne morejo navesti ali dokazati svoje identitete, uporabijo informacijske sisteme v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ne da bi morali v skladu s to uredbo pridobiti predhodno dovoljenje. To bi bila lahko na primer oseba, vpletena v kaznivo dejanje, ki organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ni pripravljena ali zaradi nesreče ali zdravstvenega stanja ne more razkriti svoje identitete.